SR→EN

odmetnik

одметник

òdmetnīk · /ǒdmetniːk/ · masc.

RU Suggest an edit
NOUN
  1. outlaw; rebel
    Odmetnici su se krili u šumi mesecima. — The outlaws hid in the forest for months.
    Policija je uhapsila vođu naoružanih odmetnika. — The police arrested the leader of the armed rebels.
  2. renegade; turncoat
    Stranka ga sada smatra odmetnikom. — The party now considers him a renegade.
Synonyms:
Declension, masc.
singularplural
Nom.odmetnikodmetnici
Gen.odmetnikaodmetnika
Dat.odmetnikuodmetnicima
Acc.odmetnikaodmetnike
Voc.odmetničeodmetnici
Ins.odmetnikomodmetnicima
Loc.odmetnikuodmetnicima
AI Updated 29 September 2026