SR→EN

zračenje

зрачење

zráčēnje · /zrǎːt͡ʃeːɲe/ · neut.

RU Suggest an edit
NOUN
  1. radiation; emission
    Kreme štite kožu od sunčevog zračenja. — Creams protect the skin from solar radiation.
    Nivo zračenja je ovde povišen. — The radiation level here is elevated.
  2. (in medicine) radiotherapy; radiation treatment
    Tetka posle operacije ide na zračenje. — After the surgery my aunt is having radiation treatment.
  3. colloq. (of a person, place) aura; vibe
    Ona ima neko pozitivno zračenje. — She has a kind of positive vibe.

'To have radiotherapy' is ići na zračenje.

Synonyms:
Declension, neut.
singularplural
Nom.zračenjezračenja
Gen.zračenjazračenja
Dat.zračenjuzračenjima
Acc.zračenjezračenja
Voc.zračenjezračenja
Ins.zračenjemzračenjima
Loc.zračenjuzračenjima
AI Updated 29 September 2026